Pajkec, pajkec, pajkec…

Oktober je mesec jesenskih pridelkov, narava se pisano obarva in nam ponuja različne možnosti za ustvarjanje in spoznavanje. Na našem jesenskem sprehodu pa smo tokrat opazovali pajkove mreže. Jutranja rosa zelo lepo poudari pajkovo mrežo tako da lahko opazimo vsako najmanjšo pozornost. Pajkove mreže so prave mojstrovine. Le kako jim to uspe? V naši igralnici smo nato vlekli črte in skušali oblikovati pajkovo mrežo. Skoraj tako dobri mojstri smo, kot pajki. Nabrali smo orehe in lupine pobarvali, poprova zrna smo uporabili za oči, peclje od listov pa za noge. Nabrane tanjše vejice smo prepletli z volno, tako da so nastale skoraj da čisto prave pajkove mreže in naši pajki so našli svoj dom.

                     

V gozdu nas je obiskalo lokalno društvo PoPasje

Na naših sprehodih smo opazili kužke brez lastnika, nekateri so v ograji in zelo glasno branijo svoje dvorišče. Določeni otroci se ob bližnjem srečanju s psom tako prestrašijo, da jih je težko umirit. Zato smo se odločili, da povabimo med nas društvo PoPasje, z željo, da nas naučijo kako reagirati, če na sprehodu srečamo kužka brez lastnika, kako se pravilno približamo kužku z lastnikom in na splošno, kako se obnašamo ob njihovi prisotnosti. Srečali smo se v naši naravni učilnici ob gozdu. Najprej smo se razveselili psov, ki so spremljali Dono in Marka iz društva PoPasje. Z veseljem sta nam pokazala, kakšnih trikov sta naučila svoja psa. Nato je sledila učna ura za nas. Lastnika psa moramo vedno najprej vprašati, če lahko njegovega kužka pobožamo. Če nam lastnik dovoli, potem ga nežno pobožamo. Če srečamo kužka brez lastnika nikakor ne smemo začeti kričati in tekati naokoli, saj bo kuža mislil, da se igramo z njim in bo tekal  za nami ter začel skakati po nas. Skušajmo biti čisto mirni in nadaljujmo svojo pot. V večini primerov bo tudi kuža nadaljeval svojo pot. Če pa kuža nikakor noče stran, se vzgojiteljice postavimo v odločno držo proti njem in mu ukažimo naj gre domov. Vsekakor se pred sprehodom v gozd pogovorite z otroki o morebitnem neprijetnem srečanju.

Hvala Doni in Marku za imeniten obisk.

                

 

 

Obisk prostovoljnega gasilskega društva Kapele

Mesec oktober velja za mesec požarne varnosti, zato smo se otroci iz skupin Zvazdice in Palčki odločili, da obiščemo lokalno prostovoljno  gasilsko društvo Kapele. Gasilci so nas prijazno sprejeli.

Pričakali so nas pred velikimi garažnimi vrati, kjer je stal gasilski tovornjak. Zasvetile so se nam oči. Navdušenje pa se je stopnjevalo, ko so prižgali še luči in sireno. Sledil je ogled notranjosti gasilskega doma, opazili smo čelade z lučkami, velike škornje, obleke itn., dovolili so nam, da jih preizkusimo. Poglejte naše nasmeške. Pomerjanju se niso mogle upreti niti naše vzgojiteljice. Nato smo se odpravili še v sejno sobo, kjer  so nas pogostili in nam pokazali film, ki je prikazoval kdaj nam lahko gasilci priskočijo na pomoč. Najbolj pogumni smo zastavili tudi nekaj vprašanj. Sledil pa je še najboljši del, špricanje z vodo! Starejši otroci so z veseljem poprijeli za ročnik, mlajši pa poskakovali po lužah.

Čas pri gasilcih je čisto prehitro minil, zato smo se dogovorili, da se kmalu spet vidimo. Za konec smo ustvarili še pravo gasilsko fotografijo, se zahvalili za topel sprejem in se poslovili.

Obisk Zvezdic iz društva gluhih in naglušnih Krško

Izjemno smo bili veseli, da sta nas obiskali Gospa Vlasta Moškon in Tanja iz društva gluhih in naglušnih Krško. Gospa Vlasta nas je naučila kar nekaj besed v znakovnem jeziku med drugimi besedo mama, ati, rad te imam, muca, kuža, slon, hvala…

Veseli smo, da smo lahko z otroki odigrali s senčnimi lutkami zgodbico Zelo lačna gosenica (Eric Carle), gospa Vlasta pa jo je podnaslavljala z znakovnim jezikom. Tako bomo lahko z našim ustvarjanjem lutkovne predstave razveselili tudi otroke, ki govorijo znakovni jezik.

V dar smo prejeli zgodbico s priredbo v slovenski znakovni jezik Katerine Pecelj, z naslovom Zmajček in morska deklica.

Hvala za vaš obisk, zelo ste nas razveselili.

Vzgojiteljici Irena in Vesna

Vrtec v naravi (zadnji dan)

Za zaključek vrtca v naravi so nas čakale še igre, ki so nam jih pripravili v CŠOD-ju. Najprej smo se igrali v domu, kjer smo sestavljali stolp iz blazin, se sprehodili po čutni poti, lovili ravnotežje med hojo po vrvi. Drugi del iger pa je potekal zunaj, kjer smo se med drugim igrali pastirske igre. Zaključili smo s kosilom in se polni lepih spominov na naša doživetja vrnili domov.

Vrtec v naravi (drugi dan)

Vreme imamo čudovito, tako da večji del dneva preživimo zunaj v naravi. Danes smo si zgradili v gozdu bivak, si ogledali živali, ki jih imajo v CŠOD-ju, si zakurili ogenj in dobro pomalicali. Zvečer pa težko pričakovani ples v pižamah. Jutri pa se že veselo vračamo po kosilu domov.

vzgojiteljice

 

Dostopnost