V oddelku Čebelice, v kateri so najstarejši otroci pred vstopom v šolo, smo si v letošnjem šolskem letu zadali cilj, da si v bližnjem gozdu ustvarimo gozdno igralnico. Najprej smo raziskali okolico in našli odličen prostor, ki je hkrati odprt, da imamo pregled nad otroki pa tudi dovolj obsežen, da se otroci lahko prosto igrajo med drevesi in grmovjem. K sreči je lastnik gozda družina naše sodelavke, ki so nam dovolili, da lahko tam ustvarjamo po mili volji. In tako smo začeli načrtovati, kako bo izgledala naša gozdna igralnica.
Od vrtca do gozdne igralnice imamo približno 20 minut hoje. Pot nas vodi čez travnik, poljsko pot mimo nojev, en majhen delček tudi čez koprive a jih z rokami v zraku spretno zaobidemo. Nadaljujemo čez grabo, kjer je včasih nekaj vode in lahko opazujemo, kaj vpliva na to, koliko vode je v njej. Prehodimo še ravnico in preskočimo malce globlji jarek in že smo pri gozdu.
V času od začetka šolskega leta pa do sedaj smo si uredili gozdno igralnico z različnimi kotički- imamo kuhinjo, prostor za skupne dejavnosti, rudnik, kjer otroci kopljejo, namestili smo nekaj gugalnic in vrvi. Tukaj imamo tudi prostor za razstave, najbolj pa nas je sedaj navdušil naravni gibalni poligon. Otroci tako hodijo po deblu, preskakujejo debelejše veje s sonožnimi poskoki, tečejo slalom med palicami, se plazijo pod pajkovo mrežo, po štirih prehodijo delček poti z debli, se zavrtijo okoli drevesa, kmalu pa bomo dodali še kakšno zanimivo nalogo.
Na skupnem prostoru smo zaenkrat le malicali, povabili pa bomo šolarje z učitelji in imeli spoznavanje naravoslovnih vsebin, izvedli glasbeno urico, likovne dejavnosti, s knjižničarko prebrali kakšno knjigo ipd.
Vsak obisk gozda nam ponudi posebne vsebine za učenje. Ob prvem obisku smo srečali zavržene mačje mladičke. Veliko smo se pogovarjali o tem, kako preprečiti pretirano razmnoževanje muck in kaj bi lahko ljudje storili namesto tega, da so mladičke odvrgli v gozdu. Žal prizor ni bil prijeten a še kako poučen za naše otroke.
Ob naslednjem obisku smo namestili ptičjo hišico, kamor bomo pticam pozimi nasuli semena, izdelali ptičje pogačice in spoznavali ptiče v naših krajih, ki je hkrati tudi znan po tem, da gostimo v našem naravnem parku Jovsi številne redke in tudi ogrožene rastlinske ter živalske vrste.
Med enim izmed obiskov smo pustili ob drevesu olupke jabolk in prihodnjič opazili, da jih več ni. Utrjevali smo poznavanje vrst odpadkov, se dotaknili ločevanja le-teh ter ugotavljali, kako posamezne odpadke lahko recikliramo ali uporabimo drugače, namesto da jih zavržemo v smeti. S seboj smo vzeli tudi vrečo in jo kar precej napolnili s smetmi, ki smo jih našli ob poti.
Ob vnovičnem obisku smo se spoznavali z gobami in jagodami na grmovju in se učili tudi nevarnosti, ki nas lahko pričakajo v gozdu. No, k sreči smo na glave dobili le nekaj suhih želodov, neizmerno pa smo uživali v padavinah iz suhega listja, ko je zapihal veter.
Na poti proti gozdu smo imeli tudi prepreko, saj so nasuli svež hlevski gnoj. Otroci so se nasmejali ob zgodbah, kako so si včasih stari starši v sveže pokakanem kupčku pogreli premražene noge. Po enem tednu, ko smo ponovno obiskali gozd, smo ugotovili, da prav nič ne smrdi več, saj se je po nekaj dneh zdrav kmečki vonj že razkadil.
Nas je pa ob robu gozda presenetil zanimiv zvok, ki smo mu sledili in kmalu ugotovili, od kod prihaja čudno pokanje. V bližini smo opazili kopico dračja in ogenj, ki se je dvigal iz sredine kupa. Koliko zanimivih idej je prihajalo iz otroških glavic, ko so skušali pojasniti, zakaj ogenj poka.
Zares uživamo v naši gozdni igralnici. Hvaležni smo staršem, da sodelujejo z nami s tem, ko so otrokom nabavili nahrbtnike in plastenke, da lahko kadarkoli nas razveselijo sončni žarki tudi v teh jesenskih dneh, na hitro smuknemo v gozd, kjer nam čas vedno prehitro mine. Naše potepanje spodbujajo in nikoli ne tarnajo nad umazanimi hlačami, ki jih otroci nastavijo v garderobi po vrnitvi v vrtec.
V spomladanskem času predvidevamo tudi dopoldne v gozdu z očeti, do takrat pa bomo uživali v jesenski preprogi iz listja, kuhanju z materiali iz gozda, kopanju rudnika, zvočno-gibalnih igrah, skrivalnicah, preskakovanju grab in vseh dogodivščinah v gozdu in na poti do tam.
Da je gozd z nami tudi druge dneve, kadar ne morem v našo igralnico v naravi pa smo si gozd kar sami pričarali v igralnici. Iz materialov, ki smo jih nabrali, smo izdelali drevesa, v gozd dodali polžke in ježke iz kombinacije plastičnih mas in naravnih materialov. Veselimo se, ko bomo gozdiček odeli v snežno odejo, dodali še kakšne živali, ki jih spoznavamo. Živali pa znamo poimenovati tudi v angleškem jeziku, saj nas angleščina zelo zanima.
No, gozd je prostor neštetih izkušenj, znanj, prostor veselja, sodelovanja, povezovanja, dogovarjanja, raziskovanja,…
Vanj odhajamo z velikim pričakovanjem in navdušenjem, nazaj v vrtec pa se vračamo s prepevanjem, razigranostjo in novimi idejami za ustvarjanje in motivacijo po odkrivanju sveta okoli sebe in znotraj sebe.
Zapisala Jožica Ogorevc, dipl. vzg.
