Apr 23, 2025
V mesecu aprilu so otroci oddelka Čebelice z vzgojiteljicama Branko in Jožico s predstavo obdarili sovrtičkarje, starše in stare starše. Pripravili smo namreč predstavo z naslovom Mojca Pokrajculja, ki smo jo priredili čisto po svoje. Poleg zanimivega gledališča kamišibaj smo v predstavo vkomponirali folklorne plese, igre naših babic in dedkov, igranje na vedra in prepevanje ob kitari. Vse skupaj je predstavo naredilo zanimivo in razgibano, preko procesa priprave predstave pa so otroci spoznavali lastnosti domačega kraja, kulturno dediščino ter tako povezovali preteklost in sedanjost.
V vrtec, kjer se združujejo tri generacije- otroci, starši in stari starši, smo povabili svoje domače na ogled predstave, z veseljem pa smo pozdravili tudi naše tri »penzičke«, upokojene vzgojiteljice, ki se še vedno rade vračajo v vrtčevske prostore in z nami obujajo spomine na svojo karierno pot. Ponosno so z našimi vrtičkarji zapele vsem tako znano domačo pesem- Kje je moj dom ali kakor smo jo kar malce preimenovali Oj Dobova, oj Dobova.
V poseben izziv pa nam je bilo obiskati Dom upokojencev Brežice ter VDC Brežice. Poleg tega, da smo udeležence teh ustanov razveselili z našo predstavo, so imeli otroci izjemno priložnost učenja spoštljivega odnosa do starejših in sprejemanja drugačnosti v različnih oblikah.
Za zaključek našega ustvarjalnega potovanja z Mojco Pokrajculjo pa so nas v vrtcu obiskali člani folklorne skupine Društva upokojencev Dobova in Kapele, ki so nas počastili s sklopom plesov ob zvokih harmonike. Predstavili so nam folklorna oblačila ter nas naučili enega izmed znanih plesov.
V eni predstavi smo tako združili spoznavanje kulture našega kraja, segli v bližnjo preteklost, povezali generacije in dobili pomembno izkušnjo ob stiku s starejšimi in udeleženci VDC-ja, kar bo otrokom zagotovo velika in pomembna popotnica v svet. Svet, ki potrebuje medsebojno spoštovanje, potrpežljivost, sočutnost, sprejemanje,…
Hvala vsem sodelujočim, ki ste našim otrokom omogočili ta proces učenja!
Jožica Ogorevc, dipl.vzg.
Mar 23, 2025
V petek, 7.3.2025, nas je obiskala Metina mamica Petra, ki je otrokom skupin Metuljčki in Čebelice predstavila zelo znano zgodbo o Piki Nogavički na en prav poseben način, in sicer, v originalnem švedskem jeziku. Poleg tega nam je iz prve roke predstavila tudi nekatere značilnosti Švedske, saj je nekaj let tam živela. Vau, koliko zanimivega in drugačnega smo spoznali! Z otroki smo ugotovili, da je življenje v severno evropskih državah precej drugačno od našega, predvsem glede podnebja in jezika. Naučili pa smo se tudi nekaj osnovnih švedskih besed, če se slučajno kdaj srečamo s švedsko govorečimi prebivalci.
Tack och hej då! (Hvala in adijo!)
Nika Škvarč, dipl. vzg.
Mar 10, 2025
V torek, 4. marca, smo v vrtcu Najdihojca praznovali pustni torek z veselim pustnim rajanjem. Dopoldan smo se zbrali v pustnih kostumih in uživali v razigranem vzdušju. Obiskali so nas člani društva Obrški Prutarji, ki vestno skrbijo za ohranjanje pustne dediščine v našem kraju. Navdušili so nas s svojo predstavo pustnega običaja. Ob zvokih harmonike, ki jo je igral Tit Šitnik, so se predstavili in zaplesali. Vsaki skupini so izročili prut, okrašen s pisanimi pongelci, kar je dodalo še posebej praznično vzdušje.
Po tem so otroci nadaljevali s pustnim rajanjem v maskah, se zabavali in smejali. Popoldan pa smo se vsi skupaj odpravili v kulturni dom Dobova, kjer smo rajanje nadaljevali v družbi staršev. Tu so nas animirale plesalke PD Imani, ki so s svojimi plesi popestrile dogajanje. Atmosfera je bila vesela in razigrana, vsi smo uživali v igri, smehu in se naučili nekaj novih plesnih korakov.
Za konec smo se posladkali s tradicionalnimi pustnimi krofi in se odžejali s skodelico čaja. Dobre maske so nas ogrele in z njimi smo dobro odgnali zimo. Vse v vsem, pustno rajanje je bilo polno veselja in smeha, ki bo še dolgo v nas prebudilo spomine na čudovit pustni dan.
Tatjana Vučajnk
Foto: Davor Lipej in zaposleni
Mar 10, 2025
Kljub temu, da maškare iz Dobove še niso odšle in zaključile svojih aktivnosti, smo očitno letos zimo že pregnali. Po torkovem pustnem rajanju smo z otroki oddelka Čebelice izkoristili tople sončne žarke in dejstvo, da živimo v tako prelepem podeželskem okolju.
Odpravili smo se na pohod proti »rupam«, kot domačini pravijo poljskemu predelu na območju Velikega Obreža proti Rigoncam. Po poti do tam smo uživali ob družbi ovc in krav in jih opazovali pri paši, najbolj navdušeni pa smo bili nad igrivostjo mladičkov, ki so spretno poskakovali med čredo ali pa poležavali v bližini mame.
Tekali smo po nasipu, raziskovali lisičje luknje, ki jih je na tem območju kar precej, skozi grmovje pa se spogledovali tudi s skupino srn, ki se niso prav nič bale.
Lovili smo se med grmovjem, si domišljali, da smo izgubljeni v čarobnem gozdu, pri tem pa naleteli na »zavetišče« iz dračja, ki je bilo kot nalašč za naše skrivališče.
Po poti nazaj smo raziskovali bližnjice, po katerih smo prišli hitreje do vrtca, saj nas je potep kar dobro utrudil. A v glavah smo že kovali nove načrte za še večje podvige. Dogovorili smo se, da bomo kolesarjenje za program Mali sonček, izvedli kar na območju, kjer smo se sprehajali. Navadno le-tega opravimo na parkirišču vrtca ali šole, tokrat pa smo se podali v malce drugačen izziv.
Hišnik nam je kolesa odpeljal do mesta v neposredni bližini poljskih poti, tako da smo se izognili cesti. Hvaležni smo Arianini družini, ki so nam svoje dvorišče odprli za parkirišče naših koles. Hvaležni pa smo tudi staršem, da so naš podvig podprli in otrokom pripeljali kolesa v vrtec.
S tem so nam omogočili prečudovit dan v naravi z vožnjo po poljskih poteh. Zagotovo bomo še veliko zahajali tudi v ta predel našega prelepega kraja. Narava nam ponuja ogromno možnosti za raziskovanje in učenje, hkrati pa so otroci gibalno aktivni, razvijajo svojo domišljijo. Med igro se otroci povezujejo, dogovarjajo, načrtujejo, razvijajo delovne navade, razvijajo pa tudi potrpežljivost in neobčutljivost, saj mimogrede staknejo kakšno prasko ali buško. Vse to je izkustveno učenje, najboljše učenje za življenje.
Veselimo se toplih pomladanskih dni, saj nam bodo zagotovo prinesli neštete ustvarjalne ideje…
Jožica Ogorevc, dipl. vzg.
Feb 2, 2025
Po novem letu smo pri pohajanju po gozdu naleteli na izgubljenega palčka. Opravili smo res dobro delo, saj smo palčku pomagali opraviti vse naloge, da se je le-ta lahko vrnil nazaj domov- k Božičku.
Ker pa so se naše vzgojiteljice ravno ta čas odpravljale na Finsko, smo jih prosili, če bi naše pozdrave v risbicah in pismu odnesle k Božičku in seveda Palčku, ki smo ga spoznali in je pomočnik v Božičkovi delavnici.
Seveda so z veseljem ustregle naši prošnji. Zares smo se potrudili in narisali prelepe risbice, Vzgojiteljici pa sta Božičku napisali pismo v angleškem jeziku (čeprav verjamemo, da Božiček pozna tudi slovenski jezik, saj vsako leto razume pisma, ki mu jih napišemo oziroma nam jih pomagajo napisati bratci in sestrice, ki so že šolarji ali pa kar starši).
V pismu smo Božičku razložili, od kod prihajamo, se mu zahvalili, da nas vsako leto obišče. Zahvalili pa smo se tudi vsem njegovim pomočnikom, ki pripravljajo tako lepe igrače za nas.
V tem času, ko je pismo potovalo pa smo se odpravili še k učitelju Krešimiru v šolo, da nam je povedal nekaj več o Finski. Pokazal nam je, kje se nahaja, preko posnetka predstavil, kakšna je pokrajina ter življenje ljudi tam, ko so tudi temperature zelo nizke in je velik del dneva noč. Zelo nas je pritegnilo raziskovanje atlasa sveta, zato nas je učitelj povabil, da nam predstavi še kakšno nam neznano deželo.
Vzgojiteljice so nam ves čas potovanja proti Finski pošiljale utrinke preko fotografij in posnetkov. Uživali smo ob posnetku pogleda skozi okno letala, spremljali potovanje pisma z avtobusom, po zasneženi odeji vse do Božičkove koče. Razveselil nas je posnetek jelenov, ki vlečejo sani, najbolj pa Božiček, ki nam je povedal nekaj besed in nam obljubil, da nas obišče v času praznikov.
Napeto pa smo spremljali Vesnin sprehod po hodnikih med velikimi zaboji in paketi, saj vemo, da se tam notri skrivajo zanimive igračke, ki zagotovo decembra prispejo tudi pod naše smrečice.
Hvala Vesni in Ireni za to dogodivščino in da smo z vama potovali tako daleč, na severni pol k Božičku.
Zapisala Jožica Ogorevc, dipl. vzg.
Jan 20, 2025
Danes nas je nekaj krepko presenetilo… Namreč našli smo pismo in v njem namig, naj se odpravimo v našo gozdno igralnico. Hecno pa je bilo, ker je isto sporočilo čakalo obe skupini otrok- Metuljčke in Čebelice. Tako smo se toplo oblekli, obuli škornje in se napotili proti gozdu.
Kar nas je čakalo v naši gozdni igralnici pa ni bilo prav nič veselo. Lastniki sosednje parcele so podirali drevesa in naša igralnica se je spremenila v jarke z vodo, blatne luže in polomljeno vejevje. Malo žalostni smo opazovali to razdejanje… Pa smo se odločili, da se tokrat res ne moremo igrati, zato smo zapeli nekaj zimskih pesmic.
A ko smo tako prepevali, smo v daljavi slišali neko kričanje, jok in med drevesi zagledali palčka/škratka, ki je taval po gozdu. Pristopil je do nas in nas povprašal, če smo videli kakšno kočijo z jelenčki. Razložil nam je, da ni najbolj poslušal, ko mu je Božiček naročil, naj ne hodi stran od svojih prijateljev, sam pa se je tako zaigral z vsemi igračami in tako dolgo sladkal s čokolado, da se je malce izgubil. Kočija pa se je odpeljala proti severu. A brez njega…
Ker so naši otroci prijazni, smo ga povabili, da mu lahko delamo družbo, se z njim igramo in tudi v vrtec ga vzamemo, da le ne bo tako žalosten. Skupaj smo se igrali uganke, med njimi pa našli posebno sporočilo oziroma namig. Le-ta nas je vodil čez cesto, kjer smo na drevesih zagledali kartice s števili. Poiskali smo vsa števila po vrstnem redu in opravili gibalne naloge, ki so bile zadaj. Pri zadnjem, desetem številu pa nas je zopet čakal namig.
Palček je dobil nalogo, da ob cesti pobere smeti in jih pospravi v zabojnike. Vsako smet v tistega, kamor sodi. Vse je odlično opravil, med pospravljanjem pa je eden izmed otrok na zabojniku zadaj zagledal nov namig. Na njem je pisalo, da se lahko vrne nazaj, ker je uspešno opravil vse naloge.
Skupaj smo zaplesali, se zavrteli in s palčkom tudi objeli nato pa se odpravili proti vrtcu, palček pa nazaj proti gozdu, kjer naj bi ga čakala kočija z jelenčki. Obljubil je, da bo sedaj malce bolj pridno poslušal, Božičku pa prišepnil kakšno dobro besedo za nas, ko bo prihodnjič nalagal darila v kočijo.
Otroci so bili nad srečanjem s palčkom navdušeni!
Zares smo imeli lepo doživetje. Hkrati pa smo obnovili nekaj znanja o ločevanju odpadkov, potelovadili, utrjevali števila, razgibavali možgančke ob ugankah, plesali, prepevali in tudi opravili nalogo za športni program Mali sonček.
Utrujeni smo zaspali, a naše glavice so zagotovo polne domišljije…
Jožica Ogorevc, dipl.vzg.
