Apr 1, 2025
V sklopu projekta Eko šola smo se v skupini Metuljčki odločili, da bomo spremljali vreme kot čisto pravi vremenoslovci oz. meteorologi. Za začetek smo si ogledali vremensko napoved na programu nacionalne televizije, nato pa obiskali tudi spletno stran Arso in si ogledali radarsko sliko padavin. Skozi ogled smo se naučili, da je Slovenija v obliki kokoške, spoznali smo naše sosednje države, spremljali gibanje oblakov ter se po barvni shemi naučili razbrati kako močne padavine je pričakovati.
Poleg padavin smo se seznanjali tudi z drugima naravnima pojavoma kot sta veter in sonce (svetloba), spoznali pa smo tudi smeri neba, pripomoček za orientacijo – kompas ter nekaj merskih enot (˚C, mm, km/h), ki jih bomo uporabljali pri označevanju vremena.
Sledila je izdelava enostavne vremenske postaje ter razlaga pripomočkov, nato pa smo našo vremensko postajo postavili na balkon igralnice. Dežurni otroci vsakodnevno stopijo k oknu in s pomočjo vzgojiteljice odčitajo podatke iz vremenske postaje ter jih zabeležijo v tabelo. Na ta način vsakodnevno spremljamo in označujemo jakost vetra, smer vetra, temperaturo zraka in količino padavin. Kot pravi mali meteorologi!
Nika Škvarč, dipl.vzg.
Mar 23, 2025
V petek, 7.3.2025, nas je obiskala Metina mamica Petra, ki je otrokom skupin Metuljčki in Čebelice predstavila zelo znano zgodbo o Piki Nogavički na en prav poseben način, in sicer, v originalnem švedskem jeziku. Poleg tega nam je iz prve roke predstavila tudi nekatere značilnosti Švedske, saj je nekaj let tam živela. Vau, koliko zanimivega in drugačnega smo spoznali! Z otroki smo ugotovili, da je življenje v severno evropskih državah precej drugačno od našega, predvsem glede podnebja in jezika. Naučili pa smo se tudi nekaj osnovnih švedskih besed, če se slučajno kdaj srečamo s švedsko govorečimi prebivalci.
Tack och hej då! (Hvala in adijo!)
Nika Škvarč, dipl. vzg.
Mar 10, 2025
V torek, 4. marca, smo v vrtcu Najdihojca praznovali pustni torek z veselim pustnim rajanjem. Dopoldan smo se zbrali v pustnih kostumih in uživali v razigranem vzdušju. Obiskali so nas člani društva Obrški Prutarji, ki vestno skrbijo za ohranjanje pustne dediščine v našem kraju. Navdušili so nas s svojo predstavo pustnega običaja. Ob zvokih harmonike, ki jo je igral Tit Šitnik, so se predstavili in zaplesali. Vsaki skupini so izročili prut, okrašen s pisanimi pongelci, kar je dodalo še posebej praznično vzdušje.
Po tem so otroci nadaljevali s pustnim rajanjem v maskah, se zabavali in smejali. Popoldan pa smo se vsi skupaj odpravili v kulturni dom Dobova, kjer smo rajanje nadaljevali v družbi staršev. Tu so nas animirale plesalke PD Imani, ki so s svojimi plesi popestrile dogajanje. Atmosfera je bila vesela in razigrana, vsi smo uživali v igri, smehu in se naučili nekaj novih plesnih korakov.
Za konec smo se posladkali s tradicionalnimi pustnimi krofi in se odžejali s skodelico čaja. Dobre maske so nas ogrele in z njimi smo dobro odgnali zimo. Vse v vsem, pustno rajanje je bilo polno veselja in smeha, ki bo še dolgo v nas prebudilo spomine na čudovit pustni dan.
Tatjana Vučajnk
Foto: Davor Lipej in zaposleni
Jan 20, 2025
Danes nas je nekaj krepko presenetilo… Namreč našli smo pismo in v njem namig, naj se odpravimo v našo gozdno igralnico. Hecno pa je bilo, ker je isto sporočilo čakalo obe skupini otrok- Metuljčke in Čebelice. Tako smo se toplo oblekli, obuli škornje in se napotili proti gozdu.
Kar nas je čakalo v naši gozdni igralnici pa ni bilo prav nič veselo. Lastniki sosednje parcele so podirali drevesa in naša igralnica se je spremenila v jarke z vodo, blatne luže in polomljeno vejevje. Malo žalostni smo opazovali to razdejanje… Pa smo se odločili, da se tokrat res ne moremo igrati, zato smo zapeli nekaj zimskih pesmic.
A ko smo tako prepevali, smo v daljavi slišali neko kričanje, jok in med drevesi zagledali palčka/škratka, ki je taval po gozdu. Pristopil je do nas in nas povprašal, če smo videli kakšno kočijo z jelenčki. Razložil nam je, da ni najbolj poslušal, ko mu je Božiček naročil, naj ne hodi stran od svojih prijateljev, sam pa se je tako zaigral z vsemi igračami in tako dolgo sladkal s čokolado, da se je malce izgubil. Kočija pa se je odpeljala proti severu. A brez njega…
Ker so naši otroci prijazni, smo ga povabili, da mu lahko delamo družbo, se z njim igramo in tudi v vrtec ga vzamemo, da le ne bo tako žalosten. Skupaj smo se igrali uganke, med njimi pa našli posebno sporočilo oziroma namig. Le-ta nas je vodil čez cesto, kjer smo na drevesih zagledali kartice s števili. Poiskali smo vsa števila po vrstnem redu in opravili gibalne naloge, ki so bile zadaj. Pri zadnjem, desetem številu pa nas je zopet čakal namig.
Palček je dobil nalogo, da ob cesti pobere smeti in jih pospravi v zabojnike. Vsako smet v tistega, kamor sodi. Vse je odlično opravil, med pospravljanjem pa je eden izmed otrok na zabojniku zadaj zagledal nov namig. Na njem je pisalo, da se lahko vrne nazaj, ker je uspešno opravil vse naloge.
Skupaj smo zaplesali, se zavrteli in s palčkom tudi objeli nato pa se odpravili proti vrtcu, palček pa nazaj proti gozdu, kjer naj bi ga čakala kočija z jelenčki. Obljubil je, da bo sedaj malce bolj pridno poslušal, Božičku pa prišepnil kakšno dobro besedo za nas, ko bo prihodnjič nalagal darila v kočijo.
Otroci so bili nad srečanjem s palčkom navdušeni!
Zares smo imeli lepo doživetje. Hkrati pa smo obnovili nekaj znanja o ločevanju odpadkov, potelovadili, utrjevali števila, razgibavali možgančke ob ugankah, plesali, prepevali in tudi opravili nalogo za športni program Mali sonček.
Utrujeni smo zaspali, a naše glavice so zagotovo polne domišljije…
Jožica Ogorevc, dipl.vzg.
Nov 17, 2024
Naš skupni prostor vrtca so v teh dneh razsvetljevale modre luči kot simbol podpore bolnikom s sladkorno boleznijo. Modre luči pa so zasvetile tudi na interventnem vozilu prve pomoči, ki se pred naš vrtec ni pripeljalo reševati ampak tokrat na naše veselje le izobraževati.
Člana reševalne enote Brežice, Matej in Domen, sta se namreč odzvala na naše povabilo in nam predala nekaj znanja o delu reševalcev, o tem, kako lahko pomagamo drugim, kadar našo pomoč potrebujejo in predvsem o tem, kako lahko sami varujemo svoje zdravje.
Naučili smo se, kako ukrepamo ob poškodbi, piku čebele, kako lahko pomagamo, kadar se kdo duši, kako lahko pomagamo, če ostanemo sami ob starejši ali drugi osebi in se le-ta npr. zgrudi.
Informacij je bilo veliko in zagotovo bomo kar nekajkrat še ponovili vse, kar smo izvedeli. Definitivno pa smo si dobro zapomnili, na katero številko moramo poklicati, kadar potrebujemo pomoč reševalcev, gasilcev ali policistov.
Ker ravno danes obeležujemo tudi svetovni dan sladkornih bolnikov, nam je reševalec pokazal, kako se izmeri krvni sladkor. Otroci so z velikim zanimanjem opazovali postopek in veseli smo bili, ko smo ugotovili, da ima naša vzgojiteljica le za pikico preveč sladkorja v krvi ampak to je najbrž od vznemirjenja ali pa morda tudi kot posledica razigranih otrok… Le kdo bi vedel… Najbrž pa bo kriv kar slastni zajtrk malo pred obiskom, ki so ga pripravili naši kuharji.
Z velikim veseljem pa smo si ogledali tudi reševalno vozilo, sedli na posteljo, si nadeli masko s kisikom (le da je bila brez kisika), reševalec je otrokom pokazal, kaj se skriva v predalih na straneh in razložil, čemu služijo vsi aparati v vozilu. Seveda pa je naše otroke najbolj razveselil s prižganimi lučkami in sireno.
Čas je zelo hitro minil in reševalci so se odpravili nazaj proti Zdravstvenemu domu Brežice, otroci pa so v zahvalo narisali risbice in ju pospremili z veselim mahanjem iz vrtčevskega igrišča.
Hvala Reševalni službi ZD Brežice za sodelovanje.
Jožica Ogorevc, dipl.vzg.
