V našem vrtcu smo otrokom pričarali prav posebno dopoldne – vzgojiteljice smo zaigrale lutkovno predstavo “Muca Copatarica”, ki je navdušila in očarala male gledalce.
Skozi doživeto pripovedovanje, čudovite lutke in preprosto sceno smo otrokom približale zgodbo o skrbni muci, ki ponoči pospravi copatke in jih lepo zakrpa. Otroci so z zanimanjem spremljali dogajanje, nekateri so se spontano oglašali, kazali na lutke in se skupaj z nami veselili dogodkov v zgodbi.
Njihovi odzivi so bili izjemno pozitivni – pravljico so doživljali s široko odprtimi očmi, ob prizorih igrivo reagirali in nekateri so celo ponavljali znane dele zgodbe. Ob koncu so se razveselili priložnosti, da so si lutke ogledali od blizu, jih nežno pobožali in se tako še bolj poistovetili z junaki zgodbe.
Hvala vsem malim gledalcem za neprecenljive nasmehe in iskrice v očeh – komaj čakamo naslednjo lutkovno predstavo!
Po novem letu smo pri pohajanju po gozdu naleteli na izgubljenega palčka. Opravili smo res dobro delo, saj smo palčku pomagali opraviti vse naloge, da se je le-ta lahko vrnil nazaj domov- k Božičku.
Ker pa so se naše vzgojiteljice ravno ta čas odpravljale na Finsko, smo jih prosili, če bi naše pozdrave v risbicah in pismu odnesle k Božičku in seveda Palčku, ki smo ga spoznali in je pomočnik v Božičkovi delavnici.
Seveda so z veseljem ustregle naši prošnji. Zares smo se potrudili in narisali prelepe risbice, Vzgojiteljici pa sta Božičku napisali pismo v angleškem jeziku (čeprav verjamemo, da Božiček pozna tudi slovenski jezik, saj vsako leto razume pisma, ki mu jih napišemo oziroma nam jih pomagajo napisati bratci in sestrice, ki so že šolarji ali pa kar starši).
V pismu smo Božičku razložili, od kod prihajamo, se mu zahvalili, da nas vsako leto obišče. Zahvalili pa smo se tudi vsem njegovim pomočnikom, ki pripravljajo tako lepe igrače za nas.
V tem času, ko je pismo potovalo pa smo se odpravili še k učitelju Krešimiru v šolo, da nam je povedal nekaj več o Finski. Pokazal nam je, kje se nahaja, preko posnetka predstavil, kakšna je pokrajina ter življenje ljudi tam, ko so tudi temperature zelo nizke in je velik del dneva noč. Zelo nas je pritegnilo raziskovanje atlasa sveta, zato nas je učitelj povabil, da nam predstavi še kakšno nam neznano deželo.
Vzgojiteljice so nam ves čas potovanja proti Finski pošiljale utrinke preko fotografij in posnetkov. Uživali smo ob posnetku pogleda skozi okno letala, spremljali potovanje pisma z avtobusom, po zasneženi odeji vse do Božičkove koče. Razveselil nas je posnetek jelenov, ki vlečejo sani, najbolj pa Božiček, ki nam je povedal nekaj besed in nam obljubil, da nas obišče v času praznikov.
Napeto pa smo spremljali Vesnin sprehod po hodnikih med velikimi zaboji in paketi, saj vemo, da se tam notri skrivajo zanimive igračke, ki zagotovo decembra prispejo tudi pod naše smrečice.
Hvala Vesni in Ireni za to dogodivščino in da smo z vama potovali tako daleč, na severni pol k Božičku.
Zapisala Jožica Ogorevc, dipl. vzg.
Danes nas je nekaj krepko presenetilo… Namreč našli smo pismo in v njem namig, naj se odpravimo v našo gozdno igralnico. Hecno pa je bilo, ker je isto sporočilo čakalo obe skupini otrok- Metuljčke in Čebelice. Tako smo se toplo oblekli, obuli škornje in se napotili proti gozdu.
Kar nas je čakalo v naši gozdni igralnici pa ni bilo prav nič veselo. Lastniki sosednje parcele so podirali drevesa in naša igralnica se je spremenila v jarke z vodo, blatne luže in polomljeno vejevje. Malo žalostni smo opazovali to razdejanje… Pa smo se odločili, da se tokrat res ne moremo igrati, zato smo zapeli nekaj zimskih pesmic.
A ko smo tako prepevali, smo v daljavi slišali neko kričanje, jok in med drevesi zagledali palčka/škratka, ki je taval po gozdu. Pristopil je do nas in nas povprašal, če smo videli kakšno kočijo z jelenčki. Razložil nam je, da ni najbolj poslušal, ko mu je Božiček naročil, naj ne hodi stran od svojih prijateljev, sam pa se je tako zaigral z vsemi igračami in tako dolgo sladkal s čokolado, da se je malce izgubil. Kočija pa se je odpeljala proti severu. A brez njega…
Ker so naši otroci prijazni, smo ga povabili, da mu lahko delamo družbo, se z njim igramo in tudi v vrtec ga vzamemo, da le ne bo tako žalosten. Skupaj smo se igrali uganke, med njimi pa našli posebno sporočilo oziroma namig. Le-ta nas je vodil čez cesto, kjer smo na drevesih zagledali kartice s števili. Poiskali smo vsa števila po vrstnem redu in opravili gibalne naloge, ki so bile zadaj. Pri zadnjem, desetem številu pa nas je zopet čakal namig.
Palček je dobil nalogo, da ob cesti pobere smeti in jih pospravi v zabojnike. Vsako smet v tistega, kamor sodi. Vse je odlično opravil, med pospravljanjem pa je eden izmed otrok na zabojniku zadaj zagledal nov namig. Na njem je pisalo, da se lahko vrne nazaj, ker je uspešno opravil vse naloge.
Skupaj smo zaplesali, se zavrteli in s palčkom tudi objeli nato pa se odpravili proti vrtcu, palček pa nazaj proti gozdu, kjer naj bi ga čakala kočija z jelenčki. Obljubil je, da bo sedaj malce bolj pridno poslušal, Božičku pa prišepnil kakšno dobro besedo za nas, ko bo prihodnjič nalagal darila v kočijo.
Otroci so bili nad srečanjem s palčkom navdušeni!
Zares smo imeli lepo doživetje. Hkrati pa smo obnovili nekaj znanja o ločevanju odpadkov, potelovadili, utrjevali števila, razgibavali možgančke ob ugankah, plesali, prepevali in tudi opravili nalogo za športni program Mali sonček.
Utrujeni smo zaspali, a naše glavice so zagotovo polne domišljije…
Jožica Ogorevc, dipl.vzg.
Pri Zvezdicah smo v okviru Erasmus+ projekta Gozdni ustvarjalci v gozdu prebrali pravljico Helene Kraljič Božič v gozdu. Z otroki smo okrasili drevesce in tako gozdnim živalim pripravili praznično vzdušje. Drevesce smo okrasili s krhlji jabolk in poskrbeli za živali, ki pozimi nimajo na voljo dovolj hrane.
Petra Čančer, dipl.vzg.
V sredo, 18.12. smo pri Zvezdicah priredili gala silvestrsko kosilo. Otroci so se za kosilo lepo uredili, deklice so oblekle oblekice, fantje srajce in metuljčke. Ob začetku kosila smo nazdravili s kozarcem šabese. Sledila je predjed, pozdrav iz kuhinje. Vzgojiteljica Vesna je pripravila predjed, grisine s sveže naribano kolerabico in rezino kakija. Za glavno jed smo postregli pirine tagliatelle s stroganovom in mešano solato. Otroci so med kosilom spoznavali pravila lepega obnašanja, bonton v restavraciji. Kosilo smo zaključili s sladico, čokoladnim moussem s posipom iz zdrobljenih domačih piškotov.
Petra Čančer, dipl.vzg.
DOBOVA:
 |
najdihojca@guest.arnes.si |
 |
07/49 67 083 |
KAPELE:
|
vrtec.kapele@guest.arnes.si |
|
07/49 68 306 |
