PUST
Ta je rekel, da bo klovn. (palec)
Ta bo raje velik slon. (kazalec)
Ta bi rad bil krokodil. (sredinec)
Ta pa se bo le umil. (prstanec)
Ta ostal bi kar doma, (mezinec)
noče biti maškara.
Ta je rekel, da bo klovn. (palec)
Ta bo raje velik slon. (kazalec)
Ta bi rad bil krokodil. (sredinec)
Ta pa se bo le umil. (prstanec)
Ta ostal bi kar doma, (mezinec)
noče biti maškara.
V petek, 18.11.2022, smo tudi v vrtcu Najdihojca, Dobova obeležili tradicionalni slovenski zajtrk. Dan smo preživeli v družbi očetov, kar je dogodku dodalo prav posebno vrednost.
Zjutraj smo najprej naše atije sprejeli v jutranji krog, se igrali igrico in se malce razgibali nato pa se pripravili na zajtrk. Otroci so svoje očete postregli s kruhom, medom, maslom in mlekom, pozneje pa tudi jabolki in skupaj smo pozajtrkovali.
Lepljiv med smo kar malce polizali s prstkov, preostanke pa umili pod vodo in nadaljevali z ustvarjanjem pogrinjkov. Pogrinjke so otroci s pomočjo očetov pobarvali in polepili s sličicami, tako okrašene pa jih bodo odnesli domov in jih tudi kdaj uporabili za družinsko mizo.
Otroci so z veseljem svoje očete popeljali nazaj v igralnico in se poigrali s kockami, zložili nekaj sestavljank in jim v kotičku kuhinja postregli s skodelico
čaja. Slovo ni bilo tako težko, saj so očetje obljubili, da jih kmalu pridejo iskat in bodo druženje nadaljevali še v popoldanskem času, nekateri pa so si podaljšan skupni čas privoščili kar takoj in skupaj odšli domov.
Res smo preživeli čudovit dan v druži očetov in verjamem, da bodo otroci doma mamicam z veseljem pripovedovali svoja doživetja ob tem dogodku.
Zapisala Jožica Ogorevc, dipl.vzg.
V začetku novembra nas je v vrtcu Najdihojca Dobova obiskala vila Alenčica iz Društva za boljši svet. Povedala nam je pravljico o dobrih vilah, vilinskem ključu, škratu Arielu in deklici Savitri. Otroci so v manjših skupinah iz gline izdelali vilinske ključe vrednot, ključ ljubezni, hvaležnosti, prijateljstva in sreče.
Naši Polžki so iz znanega in varnega domačega okolja veselo in pogumno zakorakali v vrtec. Vsak dan so bolj samostojni pri hranjenju, obuvanju, hoji na sprehodu in različnih dejavnostih. Tudi telovadijo že kot pravi športniki, v tem barvitem jesenskem času pa nas je obiskala tudi Tetka jesen. V vrtcu se imajo lepo in se vsak dan z veseljem vrnejo k nam. Na spodnjih fotografijah je nekaj utrinkov.
Oktober je mesec jesenskih pridelkov, narava se pisano obarva in nam ponuja različne možnosti za ustvarjanje in spoznavanje. Na našem jesenskem sprehodu pa smo tokrat opazovali pajkove mreže. Jutranja rosa zelo lepo poudari pajkovo mrežo tako da lahko opazimo vsako najmanjšo pozornost. Pajkove mreže so prave mojstrovine. Le kako jim to uspe? V naši igralnici smo nato vlekli črte in skušali oblikovati pajkovo mrežo. Skoraj tako dobri mojstri smo, kot pajki. Nabrali smo orehe in lupine pobarvali, poprova zrna smo uporabili za oči, peclje od listov pa za noge. Nabrane tanjše vejice smo prepletli z volno, tako da so nastale skoraj da čisto prave pajkove mreže in naši pajki so našli svoj dom.
Na naših sprehodih smo opazili kužke brez lastnika, nekateri so v ograji in zelo glasno branijo svoje dvorišče. Določeni otroci se ob bližnjem srečanju s psom tako prestrašijo, da jih je težko umirit. Zato smo se odločili, da povabimo med nas društvo PoPasje, z željo, da nas naučijo kako reagirati, če na sprehodu srečamo kužka brez lastnika, kako se pravilno približamo kužku z lastnikom in na splošno, kako se obnašamo ob njihovi prisotnosti. Srečali smo se v naši naravni učilnici ob gozdu. Najprej smo se razveselili psov, ki so spremljali Dono in Marka iz društva PoPasje. Z veseljem sta nam pokazala, kakšnih trikov sta naučila svoja psa. Nato je sledila učna ura za nas. Lastnika psa moramo vedno najprej vprašati, če lahko njegovega kužka pobožamo. Če nam lastnik dovoli, potem ga nežno pobožamo. Če srečamo kužka brez lastnika nikakor ne smemo začeti kričati in tekati naokoli, saj bo kuža mislil, da se igramo z njim in bo tekal za nami ter začel skakati po nas. Skušajmo biti čisto mirni in nadaljujmo svojo pot. V večini primerov bo tudi kuža nadaljeval svojo pot. Če pa kuža nikakor noče stran, se vzgojiteljice postavimo v odločno držo proti njem in mu ukažimo naj gre domov. Vsekakor se pred sprehodom v gozd pogovorite z otroki o morebitnem neprijetnem srečanju.
Hvala Doni in Marku za imeniten obisk.